Martin Lasič

NEKAJ O MENI!

Težko se je opredeliti, katerega od interesov bi postavil na prvo mesto. Drži pa, da na prvo mesto vedno postavljam sebe, svojo žilvjensko sopotnico in seveda zaenkart bodočo družino. Ostalo pride verjetno glede na količino čas. katerega preživim ob dejavnosti.

Začel bom s medicino. ki mi je velika strast. V njej me zanimajo praktično vsa področja, ki tako ali drugače vplivajo na delovanje kardiovaskularnega sistema in pljuč. Tako me zanima anesteziologija z reanimatologijo, intenzivna terapija, urgentna medicina, (pato)fiziologija. Ker pa bi moralo v zdravstvu veljati načelo: "Bolje prečiti kot lečiti," moji interesi pokrivajo tudi javno zdravstvo.

Prosti čas, kolikor si ga lahko vzamem, rad preživljam aktivno, večinoma s svojo ženo Ano in/ali s prijatelji. Pozimi tako rada turno smučava, na začetu in na koncu sezone rada obiskujeva hribe sosednjih držav. V visoki sezoni pa bolj ali manj slovenske hribe. Spomladi in jeseni kolesariva ter hodiva v hribe. Poleti pa hodiva soteskat (canyoning), raftat, ....
Tu in tam si vzameva vikend zase in greva za vikend na morje.
Za redno kondicijo skrbiva s plavanjem in tekom.

Rad tudi pišem. Moji članki so bili objavljeni v vseh velikih slovenskih časopisih (DELO, Dnevnik, Sobotna priloga, ISIS) ter deloma tudi po vsej "bivši Jugoslaviji". Sicer rad berem tako dnevne časopise, poljudoznanstvene revije, strokovno literaturo, ... in knjige. Vsakršne!

Moj specifični hobi predstavlja tudi mizarstvo. Rad sem praktičen in hkrati razmišljujoč!

Rad ustvarjam, novo in novo in novo!

KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Sem Martin Lasič, rojen 5. maja 1981 v Ljubljani. Svojo mladost sem prežvivel večinoma na ulici med prijatelji. Kasneje sem obiskoval OŠ Majde Vrhovnik, katero sem pa zamenjal iz želje po znanjih za OŠ Prežihov Voranc. Na srednjo šolo sem hodil na Gimnazijo Vič, kjer sem bil vedno kamen spotike profesorjem, saj se nismo mogli sporazumeti glede pravil funkcioniranja ter da ima argument večjo moč kot leta starosti. Po nenadni očetovi smrti konec 2. letnika srednje šole sem se odločil študirati medicino. Kar mi je tudi uspelo. Tekom študija sem sodelval pri projektu DŠMS urgnetna medicina, veliko svojega protega časa pa preživel v CUB. Konec faksa sem se srečal še s projektom O2 za vsakega. Zaradi ne ravno svetlega finančnega stanja družine sem veliko delal tudi preko študenskega servisa. V prostem času delam tudi kot mizar. Veliko sodelujem tudi s Kibubo, trgovino s gorniško opremo. Do konca januarja 2008 sem bil zaposlen v Splošni bolnišnici Jesenice. Do julija 2008 sem bil zaposlen kot sobni zdravnik v 24 urni bolnišnici ljubljanskega IPP. Od tedaj naprej pa sem specializant anesteziologije, reanimatologije in perioperativne terapije.

ponedeljek, 25. april 2011

Speed kills, but (really) kills?

Speed thrills, but kills! Pise na prometnih znakih ob Himanck higway. .Zaradi varnosti pred obubozanim prebivalstvom sso narisani na na zivorumeni podlagi kar na kamne. Cez Himanck Higway, ki je zaradi neugodne geografske lege, poteka cez Himalajo z najvecjo visino 4700 m.n.m. tece promet le nekaj mesecev na leto. V tem casu cezenj vozijo kolone kamionov in avtobusov. Med njimi drvijo vojaska vozila, ki imajo aboslutno prednost pred ostalimi. Najhitrejsa pa so terenska vozila, ki prevazajo potnike. Sama terenska vozila so v precej zdelanem stanju, stevec za kilometre se obraca ze drugic, pot naj bi trajala po 600 km dolgi trasi "le" 16h. V resnici traja mnogo vec. Nasa je trajala 36 h. Od tega smo spali 6h.Ostalo je spretni voznik nasega terenskega vozila, ki ni bil starejsi od 24 let, sukal volan med kamioni, avtobusi, prepadi na eni strani in steno na drugi, rekami, plazovi, ipd. Ob njegovi voznji so se vsi opozorilni napisi zdeli brezpredmetni.
Veckrat se spomnim zgoraj omenjene avanture. In seveda vseh napisov ob cesti, ki so bili poleg speed thrills, but kills se horn, dipper, lights at night, .... Se posebej se spomnim, ko se peljem po nasih cestah, ki so asfaltirane, oznacene, zascitene z nasipi, ograjami, arkadami, semaforizirane vsakih nekaj metrov, vsakih nekaj sto metrov je znak z drugacno omejitvijo hitrosti, drugacnimi opozorili, svetlobnimi napisi, ipd. Pa kljub temu se na cestah razbijamo ko "kante". Zakaj?
Ker je pomankanje kulture, medsebojnega razumevanja, upostevanja, da na cesti nisi sam, temvec so se drugi, da ima se kdo drug se pravico voziti po cestah kot lr Slovencek v svojemu Audi -ju. Ce pogledamo ze kulturo voznikov kamionov in avtobusov se lahko veliko naucimo; stalno se "pogovarjajo" med seboj, s pomocjo svetlobnih teles, hupo, gibanjem vozil, mahanjem z rokami, ipd. Dosti bolj so pozorni na dogajanje okoli sebe, opozarjajo nase, ... Na prej omenjeni cesti je ta komunikacija se dosti bolj ocitna, ta sestavek nastaja na poti v Cancun, stanje je tudi tu podobno. In loleki za volanom pri nas? Gas. Do konca in misel: jaz sem najpomembnejsi na svetu. Po moznosti pa prej se snopcek ali dva za pogum. Obcodujte moj pleh in mene. Ja valda.
In sklep policajev pri tem? Hitrost ubija, zato naredijo "akcijo" postavimo se na mesta, ki so oznacena ze v GPS programih, z radarji, napisimo nov kup poloznic in lej ga, ljudi so opozorili, da hitrost ubija. Seveda, ko pa se prepotentni mulec vsede v fotrovega Audija in drvi ter ne gleda ne levo ne desno, izsiljuje, ... Avtomobila sploh ne obvlada. Vse, kar so ga naucili v v avtosoli pozavi naslednji trenutek, ko dobi voznisko. In to mentaliteto obdrzijo vse do ....... Svaka cast! Kaj pa, ce bi naredili raje nekaj, kar bi dvignilo zavest slovenskih voznikov, da niso na cesti sami, da naj se obnasajo tako, kot bi radi, da se drugi obnasajo do njih, .... Prijazno in obzirno! Ampak dokler sega nasa zavest do nivoja mam z visoko moralno kvaliteto, ki so se rodile ze oblecene, potem ne pridemo nikamor. In do takrat bodo policaji stali na "ze stalnih GPS" lokacijah, pisali mesecne kvote poloznic in mi bomo na cestah si se vedno dvigovali pritisk.
In kako bi resili ta problem? V okvir avtosole bi morala biti vkljucena sole varne voznje. Ob nakupu avtomobila dobis lekcije kako voziti ta avtomobil od avtohise - odlicna promocija, ipd. Spremeniti obstojeci promet v bolj dinamicnega, kar bi spustilo tako pritisk kot tudi temperaturo voznikom, jih nauciti gledati in videti okoli sebe, uporabljati smernike, roke, glavo, itd.
Speed thrills, but would less kill:)

sobota, 23. april 2011

Mehiski nacin omejevanja alkohola oz. nekaj nerazumljivega!

Ravnokar sem sem se vrnil iz lokalne trgovine. Zazelel sem si mrzlo pivo. Nacin, kako tu omejujejo prodajo alkohola, je meni nerazumljiv. Namrec, cez hladilnika,kjer prodajajo pivo, porinejo metlo, cez polico z vinom pa pogrnejo rjuho. OK! Podobno je pri nas. Ampakk istocasno pa lahko kupim hard liquor in pa vse ostale pijace, ki vsebujejo alkohol in niso pivo ali vino. V gostilni pa tako ali tako dobis vse. Ne razumem, koncal sem na mrzli Pepsi! Ne vem koliko je to bolj zdravo, saj konzerva Pepsi, Coca Cola -e ipd. vsebuje za priblizno 350 kkcal cukra. Mislim, da bi bilo mrzlo pivo vseeno bolje :)

četrtek, 27. maj 2010

Pismo ministrici za javno upravo!

Končno nekaj novega! Mene vedno bolj prijema, da bi vzel šnelfajrco v roke in začel delati čistko - prejšna ablast so bili lopovi, tile pa so nesposobni ko kante!

ponedeljek, 12. oktober 2009

I shot the Sheriff!

Ena izmed the best verzij!

Pismo zdravnika časopisu Finance: Ali res delamo tako zanič, da si zaslužimo le grajo?

Sledeči tekst (link) sem napisal kot odgovor na članek z naslovom: Zdravniki pri plačah zlorabljajo plačni sistem. Najbolj zanimivo pri tem je, da so ga vsi, ki me poznajo, vsi kolegi v službi, vse sestre, .... dejali, če povzamem, niti beseda preveč, niti beseda premalo. Seveda pa so se Janezi izkazali s komentarji, svaka čast tistim, ki so si celo upali reči, da res delamo in da za vrste pač nismo krivi mi, temveč financer, torej ZZZS. Ampak lahko je biti butelj in le kritizirati.